Beljenje belih anime filmov v živo je velik problem, še posebej, ker izberejo napačne

Ste velik oboževalec animejev, potem pa si ogledate film in naredite dvojni posnetek, ker ste kot 'Kaj belček počne v tem filmu?'

Death Note in Fullmetal Alchemist (Vir: Imdb)

Hollywood je največja filmska industrija na svetu in s tem vrhunskim položajem ima več kot dovolj polemik.

Vsakič, ko filmski ustvarjalec scenarij postavi producentom, je birokracija, ki obdaja produkcijo, iz dobrih razlogov intenzivna.

Številni pisatelji in režiserji postanejo žrtev ene polemike, ki je 'beljenje' igralske zasedbe za zgodbo, ki nima nič skupnega z ljudmi, ki spadajo v kategorijo 'beli' ali, bolj politično korektni izraz, kavkaški.

Izid številnih filmov iz industrije, ki namerno ali ne predstavljajo ljudi azijskega ali afriškega rodu kot belce v filmih / TV-oddajah, čeprav vloga očitno ni namenjena belcem.

Ta težava je še posebej očitna v japonskih anime serijah, ki dobijo priredbe v živo.

Celotne polemike za beljenje v primeru anime ni treba dejansko tam, ker obstajajo določene serije, ki v ustreznih evropskih mestih ali državah prikazujejo kavkaške like, a edina stvar je, da bo zvok japonski, ker skrbi za to občinstvo.

Zgodbe v teh oddajah so verjetno bolje pripovedovane kot večina hvaljenih filmov v Hollywoodu, zato ni videti, da bi primanjkovalo izvirne vsebine.

Zakaj je potem v industriji ta potreba, da vsi v svojih prilagoditvah izgledajo primerno in beli, če tega ne potrebujejo? Ne govorim o jeziku, ker obstaja veliko nadarjenih večjezičnih azijskih igralcev, ki lahko odlično igrajo vloge teh likov, ne da bi se lotili zgodbe.

Da bi dokazali, da je Hollywood ali v primeru tega članka Netflix pobelil napačne anime filme v živo, si bomo ogledali dva nedavna filma, ki sta prišla v pretočno omrežje: Death Note in Fullmetal Alchemist.

Obe seriji v svojih prvotnih japonskih anime oblikah sta zares izjemni s svojimi zgodbami, ki se ukvarjajo s precej težkimi stvarmi, kot so izguba, maščevanje, smrt itd. Čeprav je animacija animacija, ni vedno namenjena otrokom in večina animejev, ki jih danes vidimo, ima nekaj temnih tem, vendar je upodobljena na način, ki ga lahko gleda katera koli starostna skupina, ne da bi bila vsebinsko preveč travmatizirana.

Ko gre za Death Note, se zgodba vrti okoli mladeniča Light Yagami-ja, ki nekega dne najde črni zvezek, ki ga je shinigami (bog smrti) Ryuk iz zabave spustil na Zemljo. Demon obišče Luč in mu reče, da bo oseba, katere ime bo zapisal v zvezek, umrla. Vzrok smrti lahko določi sam in če podrobnosti ne zapiše, bodo umrli zaradi srčnega napada. Da bi ugotovil, ali to v resnici deluje, Light cilja na odmevne kriminalce v svoji domovini Japonski in vidi, da to dejansko deluje. Nato si prizadeva rešiti svet zla, a ga ustavi skrivnostni preiskovalec, znan le pod imenom L. Predstava se nadgrajuje do najvišjega vrhunca, ki ga lahko pričakujemo od nekaterih animejev, in je čudovita izkušnja za gledanje.

Ko je Netflix sporočil, da bodo izvedli priredbo v živo, so bili številni oboževalci dvomljivi. Največ skrbi je bilo, ali bodo like pobelili in zagotovo so to storili. Adaptacija Netflixa je na koncu postala tipičen ameriški film brez večje povezave z izvornim materialom. Režiser filma je v nekem trenutku celo dejal, da bi film dobil nadaljevanje, če bi ga gledalo dovolj ljudi, a na srečo se zdi, da se to ne bo zgodilo zaradi tega, kako jim je uspelo izkriviti tako lepo zgodbo.

Netflixova priredba Death Note je klasičen primer beljenja samo zato, ker to ljudje v Hollywoodu radi počnejo, čeprav nima nobenega smisla.

Toda še bolj smiselno je dejstvo, da prilagoditev ene anime, ki bi jo lahko dejansko pobelili, Fullmetal Alchemist, ni bila.

Ne razumite me narobe, igralska zasedba filma v živo na Netflixu, čeprav so bili vsi Japonci, se je odlično odrezala in film je bil vsekakor boljši od Death Note (Bog, ta film je bil grozen in me je zelo razburil) vprašanje pa je vseeno, zakaj za ta film niso uporabili evropskih igralcev?

Fullmetal Alchemist se dogaja v drugi svetovni zgodovini, kjer je bila vaja alkimije pravzaprav stvar in se odvija tudi v državi, ki v resnici ne obstaja v resničnem življenju, a če jo natančno pogledate, vsi liki v njej so kavkaški.

Protagonista serije sta brata Edward in Alphonse Elric. Njihov najboljši prijatelj je deklica Winry Rockbell, nadarjena avtomehaničarka (predstavljajte si osebo, ki izdeluje protetiko). Predstava se začne tako, da fantje izgubijo mamo in izvajajo prepovedano alkimijo, zaradi katere Ed izgubi roko in nogo, Al pa celo telo. Preostanek oddaje govori o iskanju legendarnega filozofskega kamna, ki bo Edu omogočil, da ponovno postavi svoje telo in Alovo telo vrne nazaj.

Nekaj, kar je Netflix naredil prav s tem, je bilo, da se je držal izvornega materiala in v bistvu celotno prvo sezono strnil v film, ki je bil v enakih delih prijeten in nostalgičen. Glavna pomanjkljivost filma pa je bila uporaba domačih japonskih igralcev. Takšen filmski klobuk bi lahko brez težav uporabil bele igralce in ne bi bilo težav.

Se spomniš, ko je Disney rekel, da bodo v adaptaciji v živo odigrali belo igralko, ki bi igrala Mulana, in so ljudje zmedeni? No, tu se to ne bi zgodilo, ker so liki, čeprav v oddaji govorijo japonsko, vsi pretežno nemški. Mislim, Ed in Alov oče se imenuje Van Hohenheim, fantje. Kot ... daj no.

Tako lahko vidimo, da se industrija uči, kako teh napak ne delati, bolj ko prilagajajo te briljantne anime filme, vendar je še dolga pot, preden bomo lahko videli adaptiran film, ki nima nobenih polemik pritrjena nanjo.

Zdaj moramo le počakati, da izberejo serijo, kot je Attack on Titan, in v vseh vlogah uporabijo afroameriške igralce samo zato, ker režiserji čutijo, da potrebujejo kreativne licence za naključne spremembe izvornega gradiva in na koncu uničijo nekaj kar je bilo briljantno.